• Nisem pretiran optimist glede umetne inteligence, ker smo ljudje pač taki, kakršni smo in tukaj posredi je še denar, ki rad pokvari še tako lepe stvari. Smo pa trenutno v obdobju, ko nam UI lahko naredi veliko koristne zabave. Ne bom se sprenevedal: okvirni načrt poti sem si zamislil sam, ko pa sem dal nalogo še ChatGpt-ju, sem dobil natančen itinerar, s predlogi ogledov in nočitev, z razdaljami med vmesnimi cilji in povezavami do spletnih mest vsega, kar na poti potrebuješ. Večjega dela sva se držala in ni nama žal.

    Podobno je s tehnično opremo. Seveda smo znali potovati z avtokarto in tudi prišli smo na vse cilje, a veliko je bilo zgrešenih odcepov in iskanja slabo označenih vhodov. Z navigacijo je mnogo lažje in manj stresno. Tudi interneta ne smem pozabiti. Tako enostavno in uporabno je preveriti, rezervirati ali poklicati kamorkoli in od koderkoli. Gašper nama je posodil satelitsko anteno in hiter internet sva imela vedno na voljo tudi v največji divjini. Na stran romantiko, zelo koristna reč.

    Sinoči je končno prišel tisti napovedani dež. Padalo je celo noč in zgodaj zjutraj, dopoldan nama je nebo prizaneslo za ogled mesta in zdaj popoldan spet močno dežuje. Nič hudega, zjutraj spakirava, oddava avto in veselo domov.

  • Ime je slišati bolj razburljivo, kot je kraj v resnici. Tsawwassen je manjše mestece južno od Vancouvra, tik ob meji z ZDA in pristanišče za trajekte proti zalivskim otokom in Vancouver Islandu. Naziv prihaja od prvotnih naseljencev, ki so menda tu živeli že 200 let pred našim štetjem, je pa to edina stvar, ki je od njih še ostala. Mesto je popolnoma na ravnini in je poleti priljubljeno področje za oddih na peščeni plaži, ki se razteza daleč proti jugu še na ameriški strani. Fotografirati v tem koncu ni bilo kaj prida in bom vmes naselil vtise od prej. 

    Kamp je precej poln sezonskih delavce in ni ravno pretirano lep in čist, je pa relativno blizu agencije, kjer sva prevzela in bova tudi oddala avtodom. Če rečem blizu, je to še vedno dvajset kilometrov, a na srečo na isti, južni strani mesta in je manj verjetnosti za jutranjo gnečo. Še vedno je tudi malo predaleč za izlet v mesto z javnim prevozom, zato se bova jutri odpeljala bliže Vancouvru na kakšen Park & Ride. 

    Za jutri je znova napovedan deževen dan, a tako napoved imava že zadnje štiri dni, pa razen par kapelj ponoči ni bilo ničesar. Morda zdrži še jutri, sicer pa se ne smeva pritoževati, saj sva imela na potovanju tako rekoč idealne razmere. 

    Doslej sva naredila dobrih 3.200 kilometrov, dobrih štiristo več, kot sva načrtovala, a pri razdaljah tukaj to sploh ni nenavadno. Najin avtodom je bil med manjšimi, a zelo lepo razporejen in nisva prav ničesar pogrešala. Zaradi ugodnega vremena sva vse obroke jedla zunaj na mizi s klopmi, sicer bi bilo malo bolj na tesno. V zadnjem delu avta imava na mestu, kjer je čez dan lahko miza z oblazinjeno klopjo, kar stalno postlano posteljo, v sprednjem delu pa sva šele včeraj ugotovila, kako se lahko obrneta sprednja sedeža in postavi miza. Sva pa ponosna nase, da sva s hrano dobro gospodarila in počasi jeva zadnje zaloge. 

  • Ko gre potovanje h koncu, počasi mineva tudi vnema po iskanju atrakcij. Še eno noč bova prespala na Vancouver Islandu in se za kratko preselila na jug Vancouvra. Dneva vsekakor nisva želela kar zavreči v kampu in sva se zapeljala pol urice stran v botanični vrt Butchart Gardens. Povsem nenadejano sva se znašla v cvetličnem raju, ki ga je težko opisati z besedami, torej naj spregovorijo rajši fotografije.